Kolektivni občutek večvrednosti

Ljudje smo se, v svoji samovšečnosti in neverjetni zmoti postavili na višek vsega živega na Zemlji. Tako zelo smo si všeč, da nekateri trdijo, da smo ustvarjeni po božji podobi, v želji, da bi se čim bolj distancirali od vsega drugega živega na svetu. Kljub zelo očitni podobnosti, raje ne omenjajte drugih primatov. Pozabljamo, da nam je bila ob tem domnevnem dogodku podeljena tudi dolžnost, da skrbimo za vse živo na tem svetu. Pravzaprav moj namen ni bil razglabljanje po kakšnem kalupu je kdo ustvarjen. Želela sem napisati nekaj o evoluciji nasploh, pravzaprav bolj o napačnem poljudnem razumevanju evolucije, in kam tukaj pademo ljudje. In zakaj si včasih ne zaslužimo naziva najbolj prilagojena vrsta, zaradi česar sem včeraj popenila. Če jo kdo razume bolje od mene, veste kaj je naredit.

Recimo, da je evolucija prilagajanje vrste na vedno nove življenjske pogoje. Preživijo in (bolj učinkovito) razmnožujejo se tisti, ki imajo glede na določene pogoje neko prednost. Antropocentrično gledano ljudje razumejo to kot da je človeška vrsta najbolje prilagojena na karkoli, kar nas lahko pod Soncem zadane. In potem si ne morem pomagat, da ne bi izzivalno pripomnila, da vem za eno bakterijo (no, vem za več bakterij), ki je na življenjske pogoje prilagojena bolje kot ljudje. Tam pri okrog 100 stopinjah Celzija v enem gejzirju tam nekje se ji komaj začne dogajat. No, pa gremo v ta isti gejzir potisnit enega človeškega prostovoljca (tistega najbolj glasnega in nadležnega), da vidimo kateri ga dlje časa nese. Tukaj nekje nastopi trenutek, ko sem izločena iz skupinice populističnih evolucijskih teoretikov in začnem romanje do najbližje jedače in pijače.

In potem se mi je včeraj zgodilo nekaj, kar me je prepričalo, da je višek evolucije človeka sposobnost živeti v krdelu, kar nas postavlja ob bok mungom, hijenam, volkovom…. Naša vloga je vsem jasna, pričakovanja in obveznosti tudi. Definirano je, kaj se spodobi in kaj ne. In kaj je to humanost. Tudi nekateri ljudje preživijo, če so izolirani ali če se sami izolirajo od drugih. Dobršen del bi verjetno pomrl. In predvsem to, da je krdelo tukaj zato, da poskrbi za sicer normalne pripadnike naše vrste, ki pa kažejo popolno odsotnost želje in zavedanja, da bi storili to, kar je za njih najbolje. Pa čeprav gre tukaj za vprašanje ali boš v bolečinah šel k zdravniku in preživel brez hujših komplikacij ali boš doma ležal, se smilil sam sebi in jokal kako ne gre nič na boljše, ampak samo na slabše. Specializacija pripadnikov krdela, kot se specializirajo tudi posamezni telesni organi, da organizem lahko funkcionira. Bi Zemlja torej zaudarjala po razpadajočih človeških truplih, če bi bila struktura krdela nenadoma ukinjena?