Občasno me prime paničen strah kaj bo z mano čez nekaj let. Bom imela službo, imela od česa živet, pomagat preživet družino, če si jo bom do takrat ustvarila? Strah pred neznanim. V takih trenutkih bi bilo dobro, če bi verjela razno raznim astrologom. Pred diplomo, sem dobila nasvet, naj si ne delam planov in ne skrbim za stvari dlje kot za pet let vnaprej. Za nekaj časa je zadoščalo. Do prejšnjega tedna, če sem natančna.
Prejšnji teden od paničnega strahu nekaj dni nisem spala. Strah se je verjetno spet prebudil, ker se mi je porušilo dosedanje zasebno življenje. Vztrajno in privoščljivo je trkal na vrata mojih sanj in se mi režal. In tako vse do včeraj, vsak večer.
Včeraj sem prvič po treh letih od smrti stare mame šla na njen grob. Z mamo in sestro smo se malo zafrkavale in pogovarjale, na kar sta prišli dve prijateljici stare mame. Sledilo je nekaj standardnih vprašanj, takih, ki jih vprašaš, če človeka ne vidiš nekaj let, potem pa sta se razživeli. Malo sta dražili naju s sestro glede fantov. Ker jima nisem hotela pokvariti veselja, da sem šla pravkar z enim narazen sem nazaj jamrala, da je malo takih, ki bi domov nosili plačo in ubogali. Potem je sledilo, če ga kaj žurava in hodiva na ples, navdušenje, da sem se končno malo poredila, na kar se ena spravi razlagat, kako ona pri 83 letih še vedno poje in pleše s svojim možem, kljub njenim nogam, ki ji ne služijo več najbolje in moževem by-passu in izrezanem črevu. Včasih jo mož malo heca in ji zapira prehod v kuhinji. In potem gresta malo levo, malo desno. Nakar se naredi, da gleda nekaj drugega, mož pogleda proč in ona ga vžge po ta zadnji. Kot se v takih situacijah spodobi je pogovor nanesel na prihodnost. Kako nikoli ne veš kaj se ti bo zgodilo jutri, v kontekstu nenadne smrti stare mame in strica. Tisti panični zvonček v moji glavi spet začel besno zvonit. Očitno se mi je to poznalo, mogoče sem celo kaj pripomnila, ne spomnim se več. Plesalka, z ljubečim nasmehom, ki ga premorejo samo stari ljudje, mi je na to rekla, naj skrbim za to, kar se mi dogaja danes, ne pa za to, kar se mi bo dogajalo jutri. Sledil je moj vljudni ja ja, v mislih pa lahko je zdaj to tebi. Potem pa me je prešinilo, da so to ljudje, ki do preživeli italijansko okupacijo, drugo svetovno vojno, socialistični režim in nazadnje še življenje v Sloveniji. Demokracijo ali kakor koli že temu rečete. In ko sem ju tam gledala sta bili najbolj veseli in optimistični ženski na tem svetu. Tako da, dragi moj zvonček, jebi se ti. Do nadaljnjega.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
4 komentarji:
Ne morem verjet. Tako kul zapisi pa brez enega samega komentarja. No ja, sej si še nova...
Glede zvončka pa... odjebi ga za vedno. Če ti paše in je kul, se bo vse to zgodilo. Če se boš zaradi zvončka te stvari naredila na silo, prav tako ne boš pri 80. plesala z možem. No, mogoče pa... Ampak s svojim tretjim možem
Brez komentarja zato, ker nisem imela nastavljene avtomatske objave. Maila nisem gledala. No, sedaj že vem kaj in kako. Vsaj domišljam si.
Tale zvonček je kot herpes, ko ga enkrat stakneš, se ga ne znebiš, izbruhne pa vsakič, ko je stanje ugodno. Delo pomaga, če sem uspešna se počutim kot da je ni stvari na svetu, ki je ne bi mogla doseči.
Upam, da bom pri osemdesetih plesala z možem, če bom imela moža in če naju bodo noge držale:)Stvari ne delam na silo, sem pa v zvezah preveč prilagodljiva, zato partnerji/prijatelji radi začnejo to izkoriščat, v zameno pa dobim bolj malo ali nič. Ko se sčasoma nabere preveč stvari in se odločim odkorakat stran (ker samouničevalna pa spet nisem), potem je lahko igrat žrtveno jagnje in me obtožit za razpad zveze. Ker moji dosedanji partnerji bi vztrajali v zvezi, ko pa jim je bilo tako lepo, da so imeli nekoga, da je prevzemal vse odločitve in odgovornosti namesto njih, niso pa mogli sprejet dejstva, da sem hotela samo človeka, ki bi bil samostojen in kjer bi zaupanje in predanost delovala v obe smeri. Zaradi teh stvari močno dvomim, da bom pri osemdesetih plesala s komer koli, če pa bom, potem bo to najboljši moški na svetu. Zame.
Aja, pa nič ne pridigaš. Trenutno mi je vsaka pomoč dobrodošla.
hej, prepričan sem, da boš našla nekoga, ki bo znal cenit tvoje lstnosti, še posebej všeč mi je,
da si bila v intru tako odkrita,
ne polna same sebe, amp nekako realna. in za romantiko se živi!
srečno z zvončki, pa le piši
Objavite komentar